Direktno trženje v kmetijstvu

Direktno trženje je edini način zaslužiti več ob enaki proizvodnji.

Direktno trženje kot način pristopa k prodaji se tudi v kmetijstvu vedno bolj uveljavlja. To je možnost, ki jo kmetje vse premalo izkoriščajo.

Pravzaprav je to edini način, da povečajo svoje prihodke ob enaki proizvodnji. Direktno trženje pomeni neposredna prodaja kmetijskih proizvodov kot so mleko, kruh, jajca, zelenjava, meso… končnemu kupcu – potrošniku. Kmet lahko tako svoje izdelke proda za višjo ceno, kupec pa še vedno dobi izdelke po ugodni ceni in izjemni kvaliteti. Bistvena prednost, oziroma dobra lastnost direktnega trženja je vzpostavljeno zaupanje med kmetom in potrošnikom. Kmet gradi blagovno znamko, potrošniki pa zaupajo njegovim izdelkom. S časoma se ustvarjeno zaupanje utrdi, kar pomeni za kmeta dolgoročno prodajo, kupec pa je lahko prepričan v kvaliteto hrane. Direktno trženje veliko prispeva k povečanju samooskrbe Slovenije in s tem tudi večji prehranski varnosti. Prodajne poti so kratke, saj se direktno trženje običajno izvaja v lokalnem okolju, kar pa bistveno prispeva tudi k večji kvalitet hrane.

Eden izmed načinov prodaje po principu direktnega trženja je tudi prodaja na prodajnih avtomatih. V kmetijstvu so se še posebej hitro uveljavili mlekomati. Kmet nima časa, da bi ves dan stal pri svoji stojnici in prodajal izdelke. To lahko stori 1 krat do 2 krat tedensko, za vsakodnevno osebno prodajo pa bi stalna prisotnost na prodajni točki pomenilo veliko finančno breme za kmetijo. Prodajni avtomati tako nadomestijo prodajalca na stojnici. Kmet enkrat dnevno preveri zaloge in opravi čiščenj sistemov, vse ostalo opravlja avtomat. Kmet je tako razbremenjen stalen prisotnosti na stojnici, pač pa mora izvajati redno kontrolo delovanja sistema. Povrnite investicije v mlekomat je v cca 1.5 leta, odvisno od dnevne prodaje. Novejši avtomati omogočajo tudi partnersko kmetovanje in s tem še tesnejšo vez med kmetom in potrošnikom.

O partnerskem kmetovanju pa več kdaj drugič.

dr. Janez Benedičič